Druge komplementarne metode
Informacija za tiste, ki se zanimajo za obisk homeopata- zdravilca ali homeopata- zdravnika konvencionalne medicine:
Homeopatija lahko zdravi človeka, pa tudi žival ali celo rastlino.
Homeopatija je način naravnega zdravljenja, katere cilj je zdraviti celotnega človeka – homeopat bolnika ne opazuje le s stališča bolezni, ampak predvsem iz stališča enotnosti/celosti človeka – upošteva tako telo, kot dušo in duha. Zaradi tega je za homeopata izredno pomembno, da pridobi vpogled v pacientovo celotno zdravstveno stanje. Tako ima homeopat na začetku homeopatske obravnave izčrpen posvet s pacientom – osnovno anamnezo. Poleg znakov bolezni homeopata zanimajo tudi življenjske navade pacienta, njegove misli in sanje, strahovi in skrbi… predvsem pa to, kdaj so njegove težave večje ali manjše. Pri dolgotrajnih kroničnih težavah traja tak začetni posvet z anamnezo okoli 2 uri (naslednji kontrolni posveti trajajo okoli 30 min.). Nato homeopat – na podlagi zapisanih opažanj – te pregleda in razvrsti s pomočjo posebne knjige – predpiše homeopatsko zdravilo.
TEMELJNA PRAVILA HOMEOPATIJE
1) ZAKON PODOBNOSTI: »PODOBNO SE ZDRAVI S PODOBNIM«
Ustanovitelj homeopatije, Hahnemann, je prišel do spoznanja, da zdravilo, ki povzroči pri zdravem človeku neko umetno bolezensko stanje s pripadajočimi znaki, bolnika s podobnimi znaki ozdravi.
2) PREIZKUS ZDRAVILA
Podatki o učinkih homeopatskih zdravil so bili pridobljeni na zdravih prostovoljcih, njihovi bolezenski znaki – telesni in duševni, ki so nastali po jemanju zdravila, so bili natančno popisani; tako smo dobili »sliko zdravila« za vsako posamezno zdravilo. Preizkušenih je bilo na tisoče zdravil (minerali, rastline …), ki so zbrani v »Zbirko slik zdravil« (homeopatska Materia medica).
3) POTENCIRANJE SNOVI – IZDELAVA HOMEOPATSKIH ZRAVIL
Hahnemann je iskal način, kako zdravilo narediti učinkovito za človeka, pri tem pa preprečiti zastrupitev (med homeopatskimi zdravili je veliko strupenih rastlin, živali … npr. volčja češnja, kačji strup …). Tako je prišel do metode potenciranja: zdravila postopno razredčijo in pri tem enakomerno pretresajo. Npr. zdravilo z oznako D12 je 12-krat razredčeno v razmerju 1:10 in vsakič močno pretreseno.
4) ŽIVLJENSKA SILA (DYNAMIS) in BOLEZEN, DELOVANJE HOMEOPATSKIH ZDRAVIL
Življenjska sila, ki vzdržuje organe in duševno stanje, je pri zdravem človeku v ravnovesju, pri bolnem pa »razglašena« oz. v neravnovesju; zaradi tega poleg telesnih težav nastopijo tudi duševne npr. nemir, strahovi. Homeopatija pomaga organizmu, s posredovanjem specifičnih informacij, povrniti ravnovesje.
5) ANAMNEZA, IDIVIDUALNA SLIKA BOLEZNI, ISKANJE ZDRAVIL
Preko anamneze in preiskave homeopat pridobi vpogled v pacientovo stanje. Pri anamnezi homeopata zanimajo predvsem individualni znaki – to so znaki, ki karakterizirajo pacienta; Primer: pacient z razbijanjem srca – bolj kot glavna težava (razbijanje srca) je za homeopata zanimivo to, da se ta težava pojavlja izključno zvečer v postelji in sicer pri ležanju na levi strani; da se pacient hitro in močno znoji, posebno pri jedi … Ravno ti znaki so namreč tisti, ki ga ločijo od pacientov, ki jim prav tako razbija srca. Če homeopat najde zdravilo za te individualne simptome, najde zdravilo tudi za bolnika kot celoto.
ZDRAVI SE BOLNIK, NE BOLEZEN!
6) PRAVILO ENEGA ZDRAVILA
V klasični homeopatiji homeopat večinoma daje samo eno zdravilo, ki je bilo izbrano po zakonu podobnosti. Po potrebi lahko čez nekaj )asa terapijo nadaljuje z drugim zdravilom. Obstajajo pa tudi kompleksna homeopatska sredstva, ki jih dajejo po indikaciji oz. »šolsko-medicinski« diagnozi, torej jih ne predpisujejo po pravilu podobnosti.
7) INDIKACIJE HOMEOPATIJE
(pri čemer v vsakem posameznem primeru
uporabimo zakon podobnosti).
Homeopatijo lahko uporabimo pri vseh boleznih, ki ne potrebujejo kirurške ali intenzivno medicinske terapije. Celo težke bolezni, kot npr. astma, migrena, kolitis, neurodermitis ali revma, se lahko obravnavajo s homeopatijo. Pomembno je le, da je organizem zmožen za reakcijo na zdravilo. Kadar so organi in tkiva trajno poškodovani, homeopatska sredstva ne morejo delovati popolnoma. V teh primerih lahko pomagajo lajšati znake in pacienta duševno podprejo. Tudi pri težkih infekcijah npr. sepsa, pljučnica … lahko osnovni terapiji (antibiotik itd.) dodamo še homeopatsko sredstvo. Torej so indikacije:
•kronične in akutne bolezni;
•infekcijske bolezni (razen težkih infekcij);
•presnovne bolezni;
•funkcionalne organske bolezni;
•bolezni imunskega sistema;
•tumorji v začetni fazi;
•vedenjske motnje, psihične motnje (razen psihoz);
•psihosomatske bolezni.
Primeri: ponavljajoča se vnetja srednjega ušesa, angine, nahodi, alergije, vedenjske motnje, hiperaktivnost, depresije, fobije, anksioznost itd.
8) MEJE HOMEOPATIJE
• nepopravljive okvare v del. organov: homeop. ne more
vzpostaviti funkcije uničenih jeter, raztrgane vranice …;
• stanja, ki zahtevajo operacijo: komplic. kostni zlomi …;
• vse situacije, ki akutno ogrožajo življenje;
• če telo ni več sposobno za reakcijo (visoka starost, po težkih boleznih …);
• maligni procesi v razviti fazi;
• težke psihične motnje, psihoze;
• na mejo homeopatije pridemo tudi, kadar pacient nima nobenih ind. simptomov ali le te ne zna opisati, ker v takem primeru ne moremo uporabiti zakona podobnosti. Homeopatija lahko sicer pomaga tudi pri težkih neozdravljivih boleznih, vendar tu le kot lajšanje npr. levkemija, podporno deluje tudi pred ali po operacijah.
9) KAJ LAHKO ZMANJŠA USPEH HOMEOPATSKE TERAPIJE
• onesnaženje telesa, težke kovine, stalni stres, geopatogena in elektromagnetna sevanja;
• slabe življenjske razmere, pomanjkljiva higiena …;